This text is replaced by the Flash movie.
Helios
Helios > Dekorativni premazi > Barve za les > Lazure > Zaščita lesa
btn1
btn1
btn1
btn1

Guinnessov rekord je s Heliosom postavljalo kar 1.673 prostovoljcev!

  • Povečaj razmak med vrsticami
  • Povečaj pisavo
  • Pomanjšaj pisavo
  • Natisni
  • {sentToFriendAlt}

Zaščita lesa pred zunanjimi vplivi


Najpomembnejši zunanji elementi, ki vplivajo na podobo lesa so nihanje klimatskih razmer in vremenski vplivi, kot so sonce, dež, veter, sneg, onesnažen zrak in podobno.

Za zaščito lesa pred poškodbami, ki jih povzročajo različni vremenski dejavniki, je na voljo veliko različnih premaznih sredstev. Kateri premaz bomo izbrali za naš namen uporabe je odvisno od želenega izgleda in pogojev izpostavitve (gorski predel, predel ob morju, urbano naselje …). Ena izmed najpomembnejših lastnosti premaza za zunanjo uporabo, ki ima poleg dekorativne predvsem zaščitno funkcijo, je zaščita lesa pred prevelikim navlaževanjem.

Preveliko navlaževanje vodi k dimenzijski nestabilnosti lesa, napetostim v lesu, napetostim med premazom in lesom in napetostim v samem filmu. Prekomerno navlaževanje povzroči pokanje in luščenje premaza, zaradi tega izgubi premaz svojo zaščitno funkcijo. Temperaturne spremembe vplivajo na krčenje in širjenje filma, posledično pa povečajo možnost luščenja. Tako so npr. v gorskih predelih, kjer so velike temparaturne razlike med dnevom in nočjo, poškodbe večje in bolj pogoste.

UV svetloba povzroča degradacijo površine lesa ter depolimerizacijo filma. Pogosto izpiranje filma (padavine) lahko zmanjša njegovo debelino in kvaliteto. Smog in razni plini iz industrijskih območij se kombinirajo z dežjem in tvorijo kisline, ki povzročajo korozijo in obrabo filma. Takoj, ko se na premazu pojavijo prve poškodbe, ga moramo obnoviti, saj lahko le na ta način zagotovimo dolgotrajno zaščito. Pred temi poškodbami lahko les učinkovito zaščitimo s kombinacijo konstrukcijske in površinske zaščite.

Ograja, ki nudi primerno zaščito pred dežjem.
Lesena ograja
 

Priporočeni intervali obnavljanja

Legenda: 0 – ni vremenskih obremenitev (znotraj); 1 – manjše vremenske obremenitve; 2 – srednje vremenske obremenitve; 3 – močne vremenske obremenitve; 4 – zelo močne vremenske obremenitve (direktna izpostava)
 

NIANSA IGLAVCI LISTAVCI ali TROPSKI LES
lazurni premaz BORI pokrivni premaz
TESSAROL
lazurni premaz BORI pokrivni premaz
TESSAROL
svetla srednja in
temna
svetla in
srednja
temna svetla srednja in
temna
svetla in
srednja
temna
0 5 in več let 5 in več let 5 in več let 5 in več let 5 in več let 5 in več let 5 in več let 5 in več let
1 5 in več let 3–4,5 let 5 in več let 5 in več let 3–4,5 let 5 in več let 5 in več let 5 in več let
2 2–2,5 let 3–4,5 let 5 in več let 3–4,5 let 3–4,5 let 3–4,5 let 5 in več let 5 in več let
3 manj kot
2 leti
manj kot
2 leti
2–2,5 let 2–2,5 let manj kot
2 leti
2–2,5 let 3–4,5 let 2–2,5 let
4 manj kot
2 leti
manj kot
2 leti
manj kot
2 leti
manj kot
2 leti
manj kot
2 leti
manj kot
2 leti
2–2,5 let

manj kot
2 leti

 

Premazi za površinsko zaščito lesa

Premaze za površinsko zaščito zunanjih lesenih površin splošno delimo na:

  • emalje;
  • lake;
  • lazure.


Emajli so filmotvorna debeloslojna premazna sredstva, s katerimi popolnoma prekrijemo teksturo lesa in tako tudi možne napake v lesu. Vsebujejo veliko količino pigmentov, zaradi česar so na voljo v raznobarvnih odtenkih. Njihova glavna prednost je vodoodbojnost in nizka paropropustnost, kar pa je pri lesu obenem tudi pomankljivost. Ob izpostavitivi predmetov vremenskim vplivom prihaja do propadanja premaza, skozi film pa prehaja vlaga v les. Tako prihaja do »gibanja« lesa in do nastajanja mikrorazpok v filmu premaza. Prevelika količina vlage v lesu se akumulira, kar povzroča mehurjenje in odstopanje (luščenje) premaznega filma.

Laki so emajli brez pigmentov, v preteklosti so jih uporabljali pri lesu na prostem, kadar so želeli obdržati čimbolj naraven videz lesa. Pri uporabi lakov prihaja do podobnih težav kot pri emajlih. Ker laki ne vsebujejo pigmentov ali polnil, je potrebno les (oziroma njegove komponente, ki absorbirajo UV sevanje) zaščititi pred rumenenjem in temnenjem. Običajno so jim dodani t.i. UV absorberji. Vse glavne sestavine lesa so namreč občutljive na UV svetlobo, še najbolj pa lignin. Rezultat degradacije lignina je nastanek snovi, ki se z lahkoto izpirajo s površine lesa. Rezultat izpiranja z vodo in delovanja UV žarkov je hitrejše obarvanje površine v sivo barvo in odstranjevanje lesa, še posebej ranega. Tako nastane značilna reliefna površina. Stopnja degradacije je proporcionalna času izpostavitve sončni svetlobi, pri direktnih izpostavah pa še močnejša.

Lazure so manj pigmentirani premazi, ki na lesu tvorijo tanek film in površino lesa obarvajo transparentno, tako da je vidna njegova tekstura. Lazure so vodoodbojne, zaradi svoje velike permeabilnosti pa omogočajo lesu »dihanje«. V teh primerih vlažnost lesa niha mnogo bolj kot pri neprepustnih ali malo propustnih premazih (emajlih). Zaradi vremenskih vplivov lazure počasi erodirajo, debelina filma se tanjša. Prednost lazur je enostavnost pri njihovem obnavljanju. Pred ponovnim nanosom površino le rahlo obrusimo in obrišemo, z enim ali dvema nanosoma pa že osvežimo površino.
 

Vzdrževanje in obnavljanje

Za ohranitev lastnosti lesa priporočamo redno pregledovanje vseh lesenih površin. Pri normalnih obremenitvah zadošča, da pregled izvedemo enkrat letno. Posebno pozornost moramo nameniti vodoravnim površinam, ker so bolj podvržene vremenskim vplivom kot navpične. Tudi smeri neba vplivajo na hitrost propadanja; lesene površine na južnih in zahodnih straneh so bolj obremenjene kot na severnih in vzhodnih. Posebno pozornost moramo nameniti poškodbam stavbnega pohištva nastalim zaradi toče, ker jih ponavadi opazimo šele, ko les na mestu poškodbe posivi ali pa se pojavi modra plesen. V takih primerih svetujemo, da poškodovano mesto zaščitite z lazurnim premazom (npr. brezbarvnim). Temu naj v kratkem času sledi obnova celotnega premaza.
 

     Lesena ograja
 

na vrh