Na področju slikopleskarske obrti je dolgo prevladovala izključno bela barva. V zadnjih letih se je to spremenilo. Danes je v uporabi široka paleta barvnih tonov, ki zajema več tisoč odtenkov. Kar se je začelo previdno, s postopnim uveljavljanjem pastelnih barv, se je v bližnji preteklosti nadaljevalo z intenzivnimi barvami, kot so močna, čista rdeča, rumena in oranžna. Strokovno nanašanje teh barvnih tonov pa zahteva posebno znanje. Težave povzroča predvsem pomanjkljivo znanje o fizikalnih posebnostih teh tonov, kamor sodita predvsem njihova pokrivnost in tako imenovani »učinek pisanja« na obarvanih površinah. Intenzivni barvni toni se vse bolj uveljavljajo, za kakovostno izvedbo nanašanja in lep končni videz z njimi obarvanih površin pa ne zadošča samo smisel za oblikovanje, ampak je potrebno tudi tehnično znanje o lastnostih ustreznih premaznih materialov.
Pokrivnost je sposobnost premaza, da prekrije barvo ali barvne razlike na podlagi. Dosežemo jo s pigmenti in se lahko v povezavi z ustreznimi polnili še izboljša. Polnila so načeloma slabše pokrivna kot pigmenti, vsekakor pa pripomorejo k povečanju debeline premaza. Polnila imajo svojo »barvo« in lahko vplivajo na končni barvni ton premaza, zato jih pri intenzivnih barvnih tonih uporabljamo v omejenih količinah. Pokrivnost je torej odvisna od vrste in količine uporabljenih pigmentov, barvnega tona in debeline premaza. Pri tem so beli in pastelni toni praviloma bolj pokrivni. Za pripravo barvnih tonov izdelujemo osnove ali baze, ki so bele, polbele ali transparentne. Pastelne tone izdelujemo na beli osnovi. Ta poleg visokopokrivnega belega pigmenta (titanov dioksid) vsebuje velik delež različnih polnil, ki izboljšajo pokrivnost in belino suhega premaza. Vplivajo pa tudi na povečanje debeline premaza, kar dodatno izboljša pokrivnost.
Za druge barvne tone obstajajo številni pigmenti, ti se glede na kemijsko sestavo delijo na anorganske in organske pigmente in prav tako pomembno vplivajo na pokrivnost premaza. Anorganski pigmenti so glede na kemijsko sestavo zelo razširjeni železovi oksidi (oksidno rumena, oksidno rdeča, oksidno črna), kromoksidni (zelena), ultramarinski (modra, vijolična), kompleksni anorganski pigmenti (kobaltno modra, kobaltno zelena), bizmutvanadat (rumena) in tako naprej. Odlikuje jih dobra pokrivnost in dobra svetlobna obstojnost, nimajo pa sijaja oziroma ne dajejo živih intenzivnih tonov. Za te odtenke se je uveljavilo poimenovanje »zemeljske barve«. Organski pigmenti se izdelujejo sintetično. Glede na kemijsko sestavo so zelo kompleksni (na primer ftalocianini, azopigmenti in črne saje). Imajo več finih delcev in so bolj sijajni kot anorganski – dajejo žive intenzivne tone, a so slabše pokrivni in svetlobno manj obstojni kot anorganski pigmenti. Današnji »obarvani svet« zahteva živahne intenzivne barvne odtenke (živordeča, sončno rumena, močna čista oranžna), te pa lahko dosegamo le z zelo sijajnimi, torej organskimi pigmenti. Poleg tega je pri zaščiti fasadnih površin pomembna svetlobna obstojnost, ki jo dosegamo z izbiro vrste in količine veziva (mednje sodita na primer čisti akrilat in stiren-akrilat). Vrsto in količino vezivnega sistema pa omejuje maksimalni dodatek pigmenta, s tem pa tudi maksimalna pokrivnost, ki jo je mogoče doseči.
Ker je zaradi fizikalnih lastnosti pri intenzivnih, sijajnih premazih treba predvideti slabšo pokrivnost, se razlike v podlagi pogosto pokažejo tudi po več nanosih. Premaz pokriva šele z večjo debelino, več slojev pa pomeni višje stroške. Premazi iz lateksa, ki so bogati z vezivi in imajo precej visok sijaj, dovoljujejo le manjše spremembe količine pigmentov ali polnil, saj bi te sicer vplivale na stopnjo sijaja. V sijajnih barvah iz lateksa je pogosto zelo malo polnil, zato so živi intenzivni odtenki slabše pokrivni kot isti odtenki v matirani izvedbi. Zaradi velikega deleža veziva se te barve zelo dobro razlivajo, torej so nanosi tanjši, kar spet povzroča slabšo pokrivnost. To težavo so pleskarji že v preteklosti reševali s pastelnim, dobro pokrivnim predhodnim premazom v barvnem odtenku, ki je v istem tonu kot želeni barvni ton. V tem primeru nato zadošča že dvakratni premaz v želenem barvnem odtenku. Ta postopek je še toliko bolj priporočljiv, ker danes odtenke večinoma pripravljamo v mešalnih napravah, pri čemer se uporablja različne baze. Osnova za pastelne tone je bela, za intenzivne pa transparentna. Uporabnik lahko za doseganje želene pokrivnosti kot predpremaz pri intenzivnih barvnih tonih uporabi dobro pokriven pastelni ton ali pa izbran intenzivni barvni premaz z dodatkom bele osnove (5–10 odstotkov). Nekateri premazi imajo poleg bele, polbele in transparentne še rdečo in rumeno osnovo (na primer SPEKTRA latex mat). Na obarvanih osnovah so izdelane recepture za intenzivne, žive odtenke (rdeče, oranžne, rumene, rumenozelene, opečnato rdeče itd). Ker je obarvana baza že sama po sebi zelo pokrivna, tudi končni odtenek ni problematičen, tako da za lep in dobro pokriven končni premaz večinoma zadoščata dva sloja izbranega odtenka.
Poleg težav s pokrivnostjo se posebej na intenzivno pobarvanih matiranih površinah v notranjih prostorih pojavlja še ena težava – če po površini zidu potegnemo z ostrejšim predmetom, nastane svetla praska. Vsaka pokrivna barva namreč poleg pigmentov vsebuje polnila, le-ta pa pri barvnih premazih prekrijejo pigmenti. Pri sijajnih premazih so pigmenti obdani z vezivom, pri matiranih premazih pa so pogosto na površini. Pri razenju ali drsenju po matirani površini pigmente potisnemo na stran in na dan pridejo bela polnila. Da bi se »učinku pisanja« ognili, je pri intenzivnih barvnih tonih priporočljiva odločitev za sijajne premaze. Že na primer pri svilnatosijajnih premazih (SPEKTRA latex polmat) se ta težava v notranjih prostorih ne pojavlja več. Tudi matirani premaz pa lahko zaščitimo na primer s SPEKTRA DOMFLOK lakom (transparetni premaz z velikim deležem veziva), ki prekrije pigment in premaz zaščiti pred razenjem. Naročnike, ki se vendarle odločijo za matirane premaze, je treba na »učinek pisanja« vsekakor vnaprej opozoriti. Pri zelo intenzivnih matiranih barvnih tonih je na površini jasno viden »učinek pisanja«.
Koristen nasvet
Da bi pri uporabi intenzivnih barvnih tonov dobili ustrezne rezultate, morate upoštevati naslednje: Pod intenzivnimi barvnimi toni nanesite predhodni pastelni ton v odtenku, ki je podoben želenemu barvnemu tonu, ali izberite odtenek, ki je narejen na obarvani podlagi. Matirani notranji premazi v intenzivnih barvnih tonih se nagibajo k »učinku pisanja«, pigmenti namreč ležijo prosto na površini in se pri razenju pomaknejo na stran. Pri intenzivnih barvnih tonih moramo torej uporabiti vsaj svilnatosijajne premaze ali zaščitni transparentni premaz, ki vsebuje veliko veziva. Pri tem lahko uporabimo različne tehnike nanašanja, na primer tehniko jeans, nanašanje z rokavico, čopičem, tamponom in druge. na vrh
